- Kako zvok nastane in kaj je hrup?
- Zakaj je potrebno obvladovanje hrupa in akustične kvalitete izdelkov?
- Kako zvok zaznavamo, kako ga merimo in kako obdelujemo zvočne signale?
- Zakaj potrebujemo frekvenčno analizo zvoka in kako jo naredimo?
- Kako zvočni viri in prostor po katerem se zvok širi skupaj tvorita zvočno polje?
- Kaj je raven zvočnega tlaka, raven zvočne intenzivnosti in raven zvočne moči?
- Kako obravnavati realne vire hrupa kot so ventilatorji, transformatorji, vozila, itd?
- Kako opisati hrup turbinskih strojev?
- Kako modelirati hrup velikih energetskih postrojenj in infrastrukturnih objektov?
- Kako zmanjšujemo emisije hrupa na samem viru hrupa?
- Kako omejujemo širjenje hrupa od vira do mesta sprejema?
- Kakšni so fizikalno matematični modeli virov hrupa in zvočnih polj?
Predmet Dokumentacija in dokumentarni sistemi (DDS) vsebuje pregled sodobnih načel in pravil v skladu z globalnimi (ISO) in drugimi standardi ter pregled orodij za ustvarjanje in vnos ter branje in drugačno uporabo ne-geometrijskih informacij v prostorske virtualne modele (3D) proizvodov in končno v standardno tehnično dokumentacijo (2D risbe in kosovnice), ki se uporabljajo v vseh fazah celotnega življenjskega cikla proizvoda (PLM). Na tej osnovi nadaljujemo poglobljeno poznavanje načel in pravil zapisa geometrijskih specifikacij proizvodov (GPS) in načinov zapisa specifikacij, ki so nevizualne. Gre za ustvarjanje in prenos teh informacij v 3D modelih, na 2D tehnični dokumentaciji in za prikaz ter uporabo v vseh fazah proizvodnega procesa: modelirniki in orodja ter standardi za vodenje dokumentacije proizvodov (GPS po ISO) ter geometrijskega in dimenzijskega toleriranja (GDT). Vse to je osnova za spoznavanje metod in orodij za izvajanje tolerančnih analiz (TA) na sestavnih delih in sklopih v fazi razvoja izdelkov z upoštevanje različnih toleranc po načelu najslabšega možnega stanja in po statističnih načelih (ST).
* Uvod in osnovne definicije * Organizacija tehnične dokumentacije (TD) po ISO * Merska in geometrijska natančnost objektov/izdelkov * Reference in referenčni sistemi (baze) * Neodvisnost in povezanost različnih toleranc (privzeto, splošno, ovojnice, materialni pogoji…) * Tolerance oblike, orientacije in teka * Tolerance lege in tolerance profila * Načela kontrole geometrijskih toleranc (mejna stanja, materialni pogoji, ST) * Osnove statističnih toleranc * Geometrijske tolerančne analize (GTA) * Simbolni zapisi lastnosti geometrij izdelkov (površine, robovi…) * Zapisi simbolno podanih zahtev v prostorske modele objektov / izdelkov * Zapis in programska oprema za prenos in uporabo modelov objektov/izdelkov v proizvodnem procesu * Vodenje tehnične dokumentacije v proizvodnem procesu (PDM, PLM, ERP) * Sistemi za vseživljenjsko upravljanje (PLM) s tehnično dokumentacijo in drugo
Predmet prav tako obravnava napredne koncepte, kot so integracija aktuatorjev v zapletene krmilne sisteme, uporaba senzorjev in merilnih naprav za izboljšanje natančnosti in zanesljivosti, ter mehanske in električne komponente za omejevanje gibanja. Študenti se učijo o pomenu hitrostnih profilov, ujemanju motorjev z bremenom in uporabi namenskih programskih orodij za optimizacijo izbire komponent.
Predmet se dotakne tudi nekonvencionalnih aktuatorjev, kot so piezoelektrični aktuatorji in aktuatorji na osnovi oblikovnega spomina, ter mikroaktuatorjev, ki odpirajo nove možnosti za miniaturizacijo in natančnost. S tem širokim spektrom tem se študenti ne le opremijo z znanjem o trenutnih tehnologijah, ampak tudi razvijejo sposobnost inoviranja in prilagajanja v hitro razvijajočem se tehnološkem okolju.
V nadaljevanju predavanj se fokus razširi na naprednejše teme, kot so strukture in nizi, uporaba kazalcev za dinamično upravljanje s spominom in posredno naslavljanje. Študenti se seznanijo z razvojem komunikacijskih povezav med računalniškimi sistemi, vključno z RS 232, 422, 485 povezavami in CAN bus sistemom za vgradne sisteme. Posebna pozornost je namenjena modelom podatkovne izmenjave preko svetovnega spleta, varnosti in zaščiti podatkov ter implementaciji komunikacijskih povezav v internetnem okolju. Predmet se zaključi z obravnavo objektnega programiranja, uporabo RAD orodij za razvoj grafičnih uporabniških vmesnikov in pregledom najnovejših trendov v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, kot so IoT in aplikacije v kontekstu Industrije 4.0 in Ambienta 5.0.