Pri predmetu Stabilnost konstrukcij študent spozna računske in eksperimentalne metode za določanje kritičnih zunanjih obremenitev vitkih konstrukcijskih elementov in konstrukcij pri katerih se pojavi nestabilno stanje. Zaradi konkurencnosti na trgu, ali pa zaradi pravilne funkcionalnosti, morajo biti konstrukcije cim lažje. To dejstvo ima za posledico, da so sestavni deli nosilnih konstrukcij in sistemov vedno bolj vitki in izdelani iz lahkih visoko noslinih gradiv. Takšni konstrukcijski elementi pa niso obcutljivi na porušitev, saj se že pri nižjih napetostih, kot so porušne, pojavi nestabilno stanje in sistem ne nosi vec. Geometrija in gradivo vplivata na dejstvo, ali se pojavi nestabilno stanje v elasticnem, elastoplasticnem ali v viskoelasticnem obmocju. Ker je pri nosilnih konstrukcijah bistveno vprašanje kdaj se pojavi nestabilno stanje, je pri tem predmetu uporabljena le teorija II. reda v skladu z razvrstitvijo po E. Chwalla-i. Na osnovi posplošenih matematicnih formulacij v skladu s teorijo II. reda pa se obravnava tudi upogib vitkih nosilcev. V poglavju o stabilnosti plošc in lupin je pomembna tudi oblika v katero preide plošca ali lupine ob izbocitvi, saj se izkaže, da geometrija, nacin vpetja in nacin delovanja zunanje obremenitve vpliva na koncno premicno stanje po izbocenju. Zaradi teorije II. reda ne velja vec zakon superpozicije, kar pomeni, da je reševanje problemov stabilnosti bolj zahtevno od klasicne teorije I.reda.
- Predavatelj: Miha Brojan
- Asistent: Matjaž Čebron
- Asistent: Jan Zavodnik