MAG-RRP-2.letnik

Predmet Tehnična Akustika odgovarja na vprašanja:
- Kakšni so fizikalno matematični modeli za opisovanje virov zvoka?
- Kako deluje digitalna obdelava mikrofonskih signalov in kaj lahko iz njih izluščimo?
- Kako lahko uporabimo umetno inteligenco na vibroakustičnih signalih?
- Kako načrtujemo akustično kvaliteto izdelkov z uporabo psihoakustike?
- Kako z valovno enačbo opišemo širjenje zvoka po prostoru?
- Kako z impulznim odzivom opisujemo akustične lastnosti prostorov?
- Kaj so monopolni, dipolni, kvadropolni viri zvoka?
- Zakaj sta zvočni tlak in hitrost gibanja delcev zraka povezana v akustično impedanco?
- Kaj je zvočna intenzivnost in kako jo merimo?
- Zakaj moramo zagotavljati sledljivost meritvam zvoka/hrupa preko kalibracij?
- Zakaj je definirana zvočna moč in kako jo merimo?
- Zakaj moramo obvladovati hrup na delovnem mestu, v naravnem in v življenjskem okolju?

Pri predmetu Procesna tehnika se študent seznani s področji uporabe procesne tehnike in z vlogo procesnega inženirstva v trajnostnem razvoju. Študentje spoznajo osnovne procese procesnega inženirstva in sicer v okviru termične procesne tehnike obravnavajo uparjanje, destilacijo, rektifikacijo, absorpcijo, adsorpcijo, ekstrakcijo, kristalizacijo, sušenje, membranske tehnologije z mikro-, ultra- in nanofiltracijo, reverzno osmozo in ionsko izmenjavo. V okviru bioprocesne tehnike obravnavajo bioreaktorje s postopki gretja, hlajenja in sterilizacije, vodenja in nadzora saržnih ter kontinuiranih procesov. Spoznajo postopke prenosa procesnih tehnologij iz malega v veliko in iz velikega v malo. Posebna pozornost je posvečena vrednotenju in evalvaciji procesnih sistemov, analizi življenske dobe ter eksergijski analizi procesnih sistemov. Poudarek bo prav tako na procesni okoljski tehniki z predstavitvijo ekonomskih, okoljskih in socialnih indikatorjev trajnostnega razvoja, inženirskega eticnega kodeksa, standardov, priporočil in dobrih praks. Prikazane bodo napredne procesne tehnologije, mikroelektroski mehanski sistemi, mikroreaktorji in nano tehnologije v procesnem inženirstvu.


(nosilec predmeta: prof. dr. Iztok Golobič; solosilec predmeta: doc. dr. Matevž Zupančič)

Vsebina predmeta:
- Konstrukcijsko razvojni process in vrednotenje na zanesljivost; notranji in zunanji podatkovni viri
- Večmodalnost in časovni razvoj akvar ali poškodb
- Statistično ozadje razvojnih vrednotenj in osnovni modeli zanesljivosti z intervali zaupanja
- Napovedovanje vgrajene verjetnosti izpolnjevanja funkcije izdelka – ciljna zanesljivost za izbrano dobo trajanja
- Osnove planiranja preskusov in obdelave podatkov za validacijo končnih izdelkov in njihovih komponent
- Krivulja banje in preskusi za odpravo otroških okvar
- Preskusi za potrditev/zavrnitev serije izdelkov
- Pospešeno preskušanje izdelkov
- Demonstracija zanesljivosti
- Zanesljivost mehatronskih sistemov

Pri predmetu Stabilnost konstrukcij študent spozna računske in eksperimentalne metode za določanje kritičnih zunanjih obremenitev vitkih konstrukcijskih elementov in konstrukcij pri katerih se pojavi nestabilno stanje. Zaradi konkurencnosti na trgu, ali pa zaradi pravilne funkcionalnosti, morajo biti konstrukcije cim lažje. To dejstvo ima za posledico, da so sestavni deli nosilnih konstrukcij in sistemov vedno bolj vitki in izdelani iz lahkih visoko noslinih gradiv. Takšni konstrukcijski elementi pa niso obcutljivi na porušitev, saj se že pri nižjih napetostih, kot so porušne, pojavi nestabilno stanje in sistem ne nosi vec. Geometrija in gradivo vplivata na dejstvo, ali se pojavi nestabilno stanje v elasticnem, elastoplasticnem ali v viskoelasticnem obmocju. Ker je pri nosilnih konstrukcijah bistveno vprašanje kdaj se pojavi nestabilno stanje, je pri tem predmetu uporabljena le teorija II. reda v skladu z razvrstitvijo po E. Chwalla-i. Na osnovi posplošenih matematicnih formulacij v skladu s teorijo II. reda pa se obravnava tudi upogib vitkih nosilcev. V poglavju o stabilnosti plošc in lupin je pomembna tudi oblika v katero preide plošca ali lupine ob izbocitvi, saj se izkaže, da geometrija, nacin vpetja in nacin delovanja zunanje obremenitve vpliva na koncno premicno stanje po izbocenju. Zaradi teorije II. reda ne velja vec zakon superpozicije, kar pomeni, da je reševanje problemov stabilnosti bolj zahtevno od klasicne teorije I.reda.