Produktronski in preoblikovalni sistemi (MA-RRP-2)

Obratovalna trdnost (MA-RRP-2)

OBRATOVALNI POGOJI
• Delitev obremenitev
• Vrste poškodb
• Rast utrujenostnih razpok
• Vplivi na obratovalno trdnost
• Mehanske lastnosti gradiv

VELIKOCIKLIČNA TRDNOST
• Časovne zgodovine obremenitev
• Števne metode
• Koncentracije napetosti
• Merjenje utrujenostne poškodbe
• Akumulacija utrujenostne poškodbe
• Vpliv srednjega nivoja napetosti

MALOCIKLIČNA TRDNOST
• Parametri histerezne zanke
• Ciklično utrjevanje in mehčanje
• Ciklično lezenje in relaksacija
• Modeliranje napetostno-deformacijskega odziva
• Vpliv srednjega nivoja sunkov
• Določitev zdržljivosti na nivoju izdelka
• Rast utrujenostnih razpok

Mehanski postopki čiščenja odpadnih vod (MA-RRP-2)

Čiščenje odpadnih vod zajema široko področje osnovnih tehnoloških operacij, ki si glede na vrsto in izvor onesnaženosti (komunalne, industrijske odpadne vode) sledijo v določenem zaporedju. Medtem, ko so pri čiščenju komunalnih odpadnih voda običajno uporabljeni biološki (aerobni, anaerobni) in mehanski postopki, so pri čiščenju industrijskih odpadnih voda kombinirani fizikalni (sedimentacija, filtracija, flotacija) in kemijski postopki (nevtralizacija, ionska izmenjava, oksidacija). Študent pri tem predmetu predvsem osvoji mehanske in hidrodinamske operacije ločevanja snovi, ki služijo za namene čiščenja odpadnih voda. Osvoji metode snovanja in konstruiranja sklopov in posameznih elementov opreme na mehanskem delu opreme. Uvodna seznanitev s sodobnimi postopki in smermi razvoja čiščenja odpadnih vod. Pregled tehnologij s konvencionalnimi osnovnimi operacijami kot so;koagulacija, flokulacija, adsorpcija in biološko čiščenje in naprednih operacija kot so; oksidacijska , katalitska in membranski procesi. Procesi čiščenja z uporabo različnih osnovnih operacij kot so: sedimentacija, flotacija in filtriranje. Izenačevalni procesi (nevtralizacija, stabilizacija) ki se med posameznimi operacijami izvajajo in se jih intenzivira z mešanjem (homogeniziranje, suspendiranje, dispergiranje in emulgiranje). Študent osvoji potrebne metodologije in orodja za dimenzioniranje naprav, kot so usedalniki, flotacijske naprave, mešalne naprave, aeracijski sistemi in strojna oprema na področju anaerobnih procesov pri čiščenju odpadnih voda. Vsebine so prav tako prirejene za potrebe vodenja procesov v tem področju.

Nosilci: doc. Bombač Andrej, prof. Golobič Iztok, doc. Zupančič Matevž

Kaotična dinamika (MA-RRP-2)

Fleksibilni proizvodni sistemi (MA-RRP-2)

Optimiranje izdelovalnih procesov (MA-RRP-2)

Pregled, poznavanje in obravnava razlicnih možnosti izdelave in tehnologij, ki omogocajo izdelavo/obdelavo razlicnih vrst izdelkov. Analiza vplivnih vstopnih parametrov, glede na zahtevano obliko izdelka, materiala iz katerega je izdelek, zahtevano število kosov v seriji, zahtevano kakovostjo izdelka, itd. Kot vodilo bodo služila tehnološka okna posameznih izdelovalnih procesov. Obravnavana bo tudi sinteza nacrta eksperimentov za gradnjo tehnoloških oken.

Podana bo taksonomija modelov izdelovalnih procesov in izbrani bodo teoreticno in prakticno predstavljeni. Podan bo analiticni opis izbranih primerov izdelovalnih procesov in primeri uporabe parcialnih diferencialnih enacb pri modeliranju izdelovalnih procesov. Tehnološka opredelitev primerno izbranih strojev in opreme s pripadajoco optimizacijo parametrov obdelave. Dolocevanje izvajanja metodologije optimiranja glede na cilje/motive optimizacije (cenovno, casovno, trajnostno, itd.) in zahteve procesa/koncnega izdelka.

Predstavitev celovitega pristopa k optimizaciji in njene izvedbe v smislu menedžmenta sodobnih tehnologij, glede na razpoložljivo strojno opremo oziroma možnost investicij v opremo, zagotavljanje ter obvladovanje kakovosti (ISO 9000-serija), trajnostni razvoj, itd. z enim samim ciljem – povecati dodano vrednost koncnemu izdelku ob minimalnem vplivu na in družbo. Podana bo taksonomija krmilnih sistemov s povdarkom na mejnem in optimizacijskem krmiljenju. Izvedeno bo krmiljenje izbranih izdelovalnih procesov.

Pogonski agregati vozil (MA-RRP-2)

Predmet daje študentom temeljna in uporabna znanja o konvencionalnih, hibridnih in alternativnih pogonskih sistemih vozil. Študent spozna značilnosti naprav za pretvorbo in shranjevanje energije: motorje z notranjim zgorevanjem, električne motorje, naprave za shranjevanje električne energije, gorivne celice in gradnike pnevmatskih ter hidravličnih pogonov. Podana je interakcija pogonskih sistemov vozil s krmilnimi sistemi in sistemi za naknadno čiščenje izpušnih plinov. Predstavljeni so numerični modeli za simulacijo pogonskih sistemov vozil. Profesionalna simulacijska orodja nato študenti uporabijo pri analizi pogonskih sistemov vozil. Študent spozna eksperimentalne metode merjenja veličin za določitev delovne sposobnosti, učinkovitosti energijskih pretvorb in emisij škodljivih snovi pogonskih sistemov vozil. Študent zna določiti značilnosti pogonskih sistemov vozil z ozirom na značilnosti vozila in predvideni namen uporabe. Študent pridobi potrebno znanje za vrednotenje pogonskih sistemov vozil in kritično oceno porajajočih se tehnologij ter tako osnove za snovanje in optimizacijo pogonskih sistemov vozil.

Hlajenje (MA-RRP-2)

Pri predmetu Hlajenje želimo študentom posredovati uporabna znanja za delo na področju hlajenja živil, hlajenja v klimatizaciji in stavbni tehniki ter v industriji. Temeljni cilj predmeta je izšolati študente za pravilno izbiro hladilnega procesa glede na specifično aplikacijo tako, da bomo vedno dosegali najvišjo energetsko učinkovitost in najmanjši vpliv na okolje. Tekom izvajanja predmeta bodo študentje pridobili teoretična kot tudi praktična znanja s področja dimenzioniranja hladilnice, parno-kompresijskih hladilnih ciklov, spoznali bodo razliko med teoretičnim in realnim hladilnim procesom, pomen pregrevanja, podhlajevanja ter regeneracije toplote znotraj hladilnega cikla ter plinskim hladilnim procesom. Posebna pozornost bo posvečena hladivom, njihovim specifičnim zahtevam, energetski in ekološki presoji. Poudarek bo prav tako na altarnativnih hladilnih tehnologijah za povečanje izrabe primarne energije, kot so trigeneracijski sistemi, absorpcijski hladilniki. Študentje bodo tudi spoznali številne alternativne sisteme hlajenja, kot so: hlajenje na osnovi fizike trdne snovi ter kalorični hladilni sistemi. Uporabnost znanja, pridobljenega tekom predmeta Hlajenje bomo zaokrožili s prikazom možnih ukrepov za izrabo kondenzacijske toplote, s čimer postane delovanje hladilnika ekvivalentno delovanju toplotne črpalke.