V uvodnem delu je podan pregled razvoja področja prenosa toplote. Študent spozna osnovne zakonitosti prevoda toplote, konvekcije in sevanja. V okviru enačbe prevoda toplote se seznani s pristopom reševanja problemov enodimezionalnega stacionarnega prevoda toplote brez in z notranjo generacijo toplote ter spozna pomen in uporabo razširjenih površin pri prenosu toplote. Pri obravnavi večdimenzionalnega stacionarnega in nestacionarnega prevoda toplote se študent seznani z analitičnim in numeričnim pristopom reševanja problemov prenosa toplote s poudarkom na uporabi metode končnih diferenc. Preko različnih praktičnih primerov se študenta vpeljuje v uporabo posplošene kapacitivnostne analize za reševanje problemov nestacionarnega prenosa toplote. V okviru konvekcije so podane osnovne zakonitosti in popis proste in prisilne konvekcije brez in z fazno preobrazbo. Pri obravnavi prenosnika toplote bo študent prepoznal prednosti metode srednje logaritmične temperaturne razlike in zveze učinkovitost prenosnika toplote - število prenosnih enot ter jih bo uporabil na praktičnem primeru določitve karakteristike toplotne cevi in njenih omejitev v delovanju. Študent bo preko osnovnih zakonitosti sevanja in vpeljave faktorja medsebojnega videnja usposobljen za določevanje sevalnega toplotnega toka med različno ležečimi površinami v prostoru. Preko obravnave pasivnih in aktivnih tehnik izboljšanega prenosa toplote bo študent usmerjen v kreativno razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Zaključno poglavje predmeta je namenjeno obravnavi fenomenov prenosa toplote na mikro in nanoskali.


(nosilec predmeta: prof. Iztok Golobič)
Sodobni razvoj tržno zanimivih izdelkov zahteva v začetni fazi poznavanje različnih izdelovalnih možnosti. Tako je pri izbiri materialov, njihovih termomehanskih stanj, pri definiciji oblikovnih atributov, zahtevane natančnosti in stanja površin potrebno v odvisnosti od količin in predvidene tržne življenske dobe izdelka najti najbolj racionalne in stroškovno optimalne izdelovalne tehnologije.
V okviru predmeta bodo pregledno predstavljeni klasični in moderni postopki odrezavanja in to na osnovi definirane rezalne geometrije orodja, kot je : struženje, frezanje, vrtanje, vrezovanje navojev, žaganje. Nedefinirano rezalno geometrijo orodij pa uporabljajo postopki : brušenje, honanje, superfiniš, poliranje. Pojasnjena bo razlika med klasičnimi postopki odrezavanja in VHO - Visoko Hitrostnim Odrezavanjem, ki zagotavlja konkurenčnost proizvajalcu v evropskem tržnem prostoru.
Poglavje o preoblikovanju bo obravnavalo najpogostejše procese oblikovanja gradiv kot so tlačno preoblikovanje, natezno tlačno preoblikovanje, upogibanje, spajanje s preoblikovanjem, preoblikovanje z direktnim dovodom energije, rezanje. Posebna poglavja bodo namenjena hitri maloserijski proizvodnji s preoblikovanjem oziroma kombinacijam med preoblikovanjem in odrezavanjem pa tudi posebnosti obdelav na različne načine pripravljenih polizdelkov. Zaključno poglavje predmeta bo posvečeno analizi okoljskih obremenitev izbranih tehnologij ter bilanci porabljene energije za izdelavo določenega izdelka.